APDEJT.si

V Boliviji je Rodrigo Paz z zmago na volitvah končal dve desetletji vladavine levice. Evropska unija si prizadeva za novo obliko globalizacije, medtem ko se sooča z gospodarskim zaostankom za ZDA in energetsko krizo zaradi prepovedi uvoza ruskega plina, kar povzroča gospodarske težave.

Po skoraj dvajsetih letih vladavine stranke Gibanje proti socializmu (MAS) se v Boliviji obeta politični preobrat. Rodrigo Paz, sredinski senator, je zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi konservativni voditelj v zadnjih desetletjih. Volitve so potekale v času hude gospodarske krize, bolivijski volivci pa so iskali kandidata, ki bi jih lahko popeljal iz nje. Paz in njegov protikandidat Jorge Quiroga sta ponujala podobne rešitve, pri čemer je levičarska politična opcija oslabljena.

Rodrigo Paz je prevzel predsedniški položaj Bolivije in napovedal načrte za ekonomske in državne reforme, s čimer želi narediti preobrat po 20 letih vladavine MAS. Sooča se z urgentnimi izzivi, kot so pomanjkanje goriva, vpliv Eva Moralesa in socialna nestrpnost, kot tudi s krizo v več sektorjih države.

Rodrigo Paz, senator in nekdanji župan Tarije iz Krščansko demokratske stranke (PDC), je zmagal na predsedniških volitvah v Boliviji z 54,5 % glasov po preštetih 97 % glasov. Nasledil bo Luisa Arceja in končal skoraj dve desetletji vladavine stranke Gibanje za socializem (MAS).

V Boliviji poteka drugi krog predsedniških volitev, kjer se za glasove potegujeta desničarska kandidata, senator Rodrigo Paz Pereira in nekdanji predsednik Jorge Quiroga. Volitve bodo končale skoraj 20-letno obdobje vladavine socialistov.

Rodrigo Paz, kandidat desnega centra, je bil izvoljen za predsednika Bolivije. S tem se je končalo 20-letno obdobje socializma v državi. Paz je teoretik "popularnega kapitalizma".

V Boliviji so potekale predsedniške volitve, ki so zaznamovale odmik od socialistične vladavine. Dva konservativna kandidata sta obljubila izboljšanje gospodarstva in povrnitev zaupanja v državno upravo. Volitve so odraz gospodarske krize in nakazujejo možno preusmeritev zunanje politike bližje ZDA.

Tufan Erhürman, generalni predsednik Republikanske turške stranke (Cumhuriyetçi Türk Partisi), je po neuradnih rezultatih zmagal na predsedniških volitvah na Severnem Cipru. Erhürman je napovedal, da bo z Turčijo vodil tesne posvete glede zunanje politike. Predsednik Erdoğan je Erhürmanu čestital ob izvolitvi.

Po skoraj 20 letih vladavine socialistične stranke MAS (Movimiento al Socialismo), se v Boliviji obeta preobrat. Razdrobljenost MAS je privedla do tega, da se bosta v drugem krogu predsedniških volitev, ki bo 19. oktobra, pomerila desničarska kandidata Jorge Quiroga in Rodrigo Paz. Država se pripravlja na konec socialistične dobe.

V Boliviji se bo v nedeljo odvila druga runda predsedniških volitev, ki bo po dveh desetletjih končala obdobje vladavine levice. V drugem krogu se bosta pomerila desničarska kandidata Rodrigo Paz Pereira in Jorge Quiroga. Predvolilna kampanja se je začela v ponedeljek, v zadnji fazi se kandidata trudita prepričati volivce v ključnih regijah.

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je izjavil, da ne bo spodbujal glasovanja z ničelnimi glasovnicami v drugem krogu predsedniških volitev, ki bo potekal 19. oktobra. Prav tako ne bo podprl nobenega od opozicijskih kandidatov, ki se potegujeta za predsedniški položaj, Rodriga Paza in nekdanjega predsednika Jorgeja Tuta Quiroge.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovno zatrdil, da kartel Los Soles ne obstaja in da gre za izgovor skrajne desnice. Dodal je, da nadzor nad prehodom kokaina skozi Venezuelo izvajajo Clan del Golfo, Estado Mayor Central in Segunda Marquetalia. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro pa je napredoval venezuelskega ambasadorja v Kolumbiji, Carlosa Martíneza, v generala divizije v "aktivni rezervi".

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je napovedal, da bo ostal v Boliviji, da bi se boril proti neoliberalcem in korupciji. Njegova izjava je prišla po potrditvi izida splošnih volitev, ki kažejo na drugi krog glasovanja med opozicijskima kandidatoma Rodrigom Pazom Pereiro in nekdanjim predsednikom Jorgejem Tutom Quirogo.

Uradni izidi volitev v Boliviji so potrdili drugi krog med Rodrigom Pazom in Jorgejem 'Tuto' Quirogo. Slednji je zavrnil povabilo predsednika Luisa Arceja na srečanje o gospodarskih razmerah v državi, rekoč, da Arce želi prenesti odgovornost na predsedniške kandidate.

V Boliviji se po skoraj popolnem preštetju glasov na predsedniških volitvah obeta drugi krog, v katerem se bosta pomerila desničarska kandidata Rodrigo Paz in Jorge "Tuto" Quiroga. Gibanje za socializem (MAS), ki je državo vodilo od leta 2005, je doživelo zgodovinski poraz in prvič v dvajsetih letih ne bo vodilo države. Ta politični preobrat naj bi bil v korist ZDA.

Nekdanji bolivijski predsednik in kandidat za predsednika, Jorge Tuto Quiroga, je izjavil, da bo v primeru zmage na volitvah v Boliviji prednostno izvedel program mednarodne stabilizacije za rešitev gospodarske krize, ki jo primerja z 'intenzivno terapijo'. Poleg tega je napovedal, da bo Argentini in Čilu predlagal usklajevanje pri izkoriščanju litija, da bi skupaj postali 'svetovna velesila' na tem področju.

Komisija III indonezijskega parlamenta je potrdila Inosentiusa Samsula kot kandidata za ustavnega sodnika, ki bo zamenjal Ariefa Hidayata, ki se bo upokojil. Samsul želi izboljšati javno dojemanje ustavnega sodišča in se izogibati kontroverznim odločitvam. Članica komisije iz frakcije PDIP je Samsula opozorila na pomembnost njegove nepristranskosti do parlamenta.

Po dvajsetih letih vladavine MAS (Movimiento al Socialismo) se bosta v Boliviji v drugem krogu predsedniških volitev pomerila kandidat centra Rodrigo Paz Pereira in nekdanji desničarski predsednik Jorge 'Tuto' Quiroga. Quiroga je napovedal, da bo kampanjo za drugi krog, ki bo 19. oktobra, začel iz nič. Volitve potekajo v času globoke gospodarske krize in razdeljenosti tako na levi kot v opoziciji. Analitiki že ugibajo, ali ta politični preobrat napoveduje podoben scenarij za Argentino na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2027.

Senator Rodrigo Paz iz Krščansko-demokratske stranke (PDC) vodi na predsedniških volitvah v Boliviji s 32,2 odstotka glasov, kar nakazuje na zgodovinski poraz levice. Projekcije kažejo, da bi to lahko pomenilo konec dvajsetletne vladavine levičarskih vlad. Drugi kandidat desnice, Jorge “Tuto” Quiroga, je prejel 27 odstotkov glasov.

Po preštetih 92% glasovnic se je potrdil drugi krog bolivijskih volitev med desnosredinskima kandidatoma. Rodrigo Paz Pereira iz Demokrščanske stranke je prejel 32,1% glasov, Jorge "Tuto" Quiroga iz Svobodne zveze pa 27%. Socialistična stranka MAS ni zmagala na volitvah prvič po dvajsetih letih.

V Boliviji se stopnjujejo politične napetosti pred volitvami. Opozicijska stranka Unidad je opozorila, da vlada Luisa Arceja načrtuje obtožbo o goljufiji proti predsedniškemu kandidatu Samuelu Dorii Medini. Doria Medina je po anketah blizu opozicijskemu kandidatu Jorgeju 'Tuto' Quirogi. Predsednik Arce je zavrnil obtožbe in zagotovil, da bo oblast predal izvoljenemu kandidatu.

V Boliviji, dva tedna pred splošnimi volitvami, ankete kažejo na porast podpore neveljavnim in praznim glasovnicam. Ta podpora celo presega priljubljenost opozicijskih kandidatov, kot sta Samuel Doria Medina in Jorge "Tuto" Quiroga. Zadnje raziskave kažejo, da se 21,7 % volivcev ne bo odločilo za nobenega kandidata.

Dva meseca pred drugim krogom volitev, ki bo 19. oktobra, se v Boliviji pripravljajo na žrebanje novih volilnih komisij. Volilni imenik ostaja nespremenjen. Podatki vrhovnega volilnega sodišča kažejo, da sta se v drugi krog uvrstila dva desničarska opozicijska kandidata, Rodrigo Paz in Jorge Quiroga.